Refugees Welcome
1
Izdelki

O društvu

Politika strahu po evropsko

Grška vlada se je podala na križarsko vojno, s katero želi s politiko strahu utišati oporečnike, poteptati evropsko državo blaginje in ponovno vzpostaviti družbene in gospodarske odnose. Odnose, ki temeljijo na fiskalni disciplini in zasebnem gospodarstvu, ki pa peljejo v politično izsiljevanje in trpljenje v družbi.

Vendar dogajanje v Grčiji nas upravičeno vse bolj spominja na stopnjevanje napetosti v arabskem svetu pred padcem tamkajšnjih režimov, ki s seboj prinaša tri analogije: zatiranje pravice do svobode govora, vse več državnega nasilja nad protestniki in ulično teroriziranje desničarskih skrajnežev, ki se spravljajo na priseljence in njihovo premoženje.

Parlament naj bi kmalu glasoval o krčenju sredstev za 18 milijard evrov v naslednjih dveh letih, v kar sodi tudi odpustitev 150.000 javnih uslužbencev v naslednjih dveh letih, dvig upokojitvene starosti s 65 na 67 let in drastično krčenje pomoči za brezposelne in pokojnin, ki presegajo 1000 evrov na mesec. Takšni ukrepi so samo kvantitativni odraz finančne krize, ki ne bodo s seboj prinesli samo še hujšo revščino, ampak kvalitativno tudi širijo jezo in strah med Grki, prostora za politiko strahu pa je samo še več.



1. Zatiranje svobode govora


Raziskovalni novinar Costas Vaxevanis se je moral zagovarjati na sodišču zaradi objave neslavnega seznama »Lagarde« z 2000 lastniki bančnih računov v švicarski podružnici banke HSBC, ki so morda utajili davke, država pa raje zmanjšuje pokojnine in plače, kot da bi kazensko preganjala močne in bogate sodržavljane. Državna televizija je tudi prekinila poročanje novinarjev Kostasa Arvanitisa in Marilene Katsimi o petnajstih antifašistih, ki jih je mučila policija, kar za novinarja Vaxevanisa predstavlja dokaz za korupcijo.

2. Ulično teroriziranje desničarskih skrajnežev, ki se spravljajo na priseljence in vse več državnega nasilja nad protestniki


Kljub močnim dokazom za huda grozodejstva, ki so jih predložili tako znotraj države kot tudi mednarodne organizacije, kot je Amnesty International, grška vlada še vedno noče kazensko preganjati tistih, ki so jih zagrešili. Primere vzpona skrajnega desničarskega ekstremizma predstavljajo tudi odpoved provokativne gledališke igre »Corpus Christi«, ki Jezusa in apostole prikazuje kot homoseksualce, ker ji nasprotujejo neonacistična stranka Zlata zora in druge verske skupine ter kazensko preganjanje novinarjev, ki objavljajo fotografije s srečanj

Zlate zore ter se borijo zoper izkoriščanju vere za namene skrajnih desničarskih medijev. Priseljenci so se prisiljeni skrivati, Zlata zora pa še naprej napada njih, homoseksualce in levičarje.

Grška vlada ne ukrepa zoper rasistične zločine in zločine zoper priseljence, ki so v vzponu, ampak raje zatira protestnike: v oktobru so v enem samem tednu aretirali 200 delavcev, ki so protestirali zoper varčevalne ukrepe grške vlade, konec septembra pa so aretirali in mučili 15 demonstrantov, ki so se postavili v bran Tanzanijcem, ki so jih napadali skrajni desničarji.



Politika strahu

Ker so kazniva dejanja iz sovraštva »legitimizirana«, jih je iz dneva v dan več. Nekega Egipčana je, denimo, zaradi suma na krajo pretepel njegov delodajalec, istega dne pa so nekega moškega iz Bangladeša brez razloga trije Grki zabodli v nogo. Čeprav vlada zaradi vse slabšega življenjskega standarda ljudi le še prisiljuje v radikalni konsenz, izvaja enako politiko strahu, kot so jo izvajali režimi v arabskem svetu pred revolucijami. Kljub temu Grčije ne smemo označiti za državo, v kateri bi vladala rasizem in fašizem, saj je treba upoštevati številne solidarnostne koncerte, pohode in demonstracije zoper desničarske skrajneže, fašiste in naciste, ki se odvijajo iz dneva v dan.

Grčija v takšnem vzdušju vstopa v enega najbolj intenzivnih obdobij odkar se je leta 2010 začel varčevalni program.





Vir članka Al Jazeera English

Avtor članka: svobodni novinar iz Aten Matthaios Tsimitakis
Povzela in prevedla: Dora Debeljak




Kaj lahko narediš ti?

Veseli bomo, če se nam boste pridružili ali kako drugače podprli naše delo.0,5 % dohodnine Finančna in materialna pomoč Članstvo v društvu

Humanitas aktualno

Preberi vse novice

Kontakt

Zemljemerska ul. 12
SI-1000 Ljubljana
+386 (0)1 430 03 43
www.humanitas.si

Splošne informacije: info@humanitas.si
Informacije o programu podpore otrokom in lokalnim skupnostim:
Barbara Vodopivec: barbara@humanitas.si
Odnosi z javnostmi:
Manca Šetinc Vernik: manca@humanitas.si