Refugees Welcome
1
Izdelki

O društvu

Smrtonosna oblačila

Smrtonosna oblačila iz Bangladeša

Požar v tekstilni tovarni Tazreen Fashion Limited (proizvaja oblačila tudi za C&A, ki ima 13 prodajaln v Sloveniji) v Bangladešu je razkril, da oblačil poceni in pošteno ni mogoče proizvajati, kar potrošnikom v razvitem svetu zatrjujejo podjetja, ki imajo tam proizvodnjo. »V nedeljo so ves dan iz tovarne nosili vreče. Bele vreče z zoglenelimi trupli. Do ponedeljka so jih našteli 120,« v nemškem die Zeit piše Florian Willershausen.

Ob tem se postavlja tudi vprašanje, kaj je v noči s sobote na nedeljo več kot 1000 zaposlenih sploh delalo v službi, kajti na papirju imajo tudi v Bangladešu omejen delovni čas, ravno tako so bila vrata do požarnih stopnic zaklenjena. Postavlja se tudi vprašanje, ali je v Bangladešu in drugih državah s poceni delovno silo sploh mogoče zagotoviti pošteno proizvodnjo oblačil, če podjetja, ki zagotavljajo, da skrbijo za »družbeno odgovornost«, kot je C&A, tega ne morejo zagotoviti.



Dva razloga preprečujeta boljše delovne razmere. Prvi je, da kupci na zahodu to blago kupujejo, ne da bi se vprašali, kako je lahko tako poceni. Drugi razlog, ki preprečuje izboljšanje delovnih razmer, je, da večina sistemov za kontrolo ne deluje, zahodnih podjetij pa večinoma tudi ne zanima, v kakšnih razmerah je blago proizvedeno. Kje oblačila proizvajajo, ne skrivajo le trgovci, ki prodajajo poceni blago, ampak tudi ponudniki dragih oblačil, kot je Marc O’Polo. Zato bi bila potrebna večja transparentnost, ki jo je treba zagotoviti tudi doma v zahodnem svetu, da bo kupec dobil informacijo o izvoru blaga, ki ga ima na voljo v trgovinah.

Bangladeš utegne ob ohranitvi sedanjih trendov rasti že v nekaj letih postati največji proizvajalec oblačil in tekstila na svetu, torej prehiteti Kitajsko. A istočasno ne bi smeli pozabiti, da so se s selitvijo proizvodnje v cenejše države bistveno zmanjšale tudi realne plače zaposlenih na zahodu, če sploh še imajo službo. Bistveno se je znižala tudi kakovost izdelkov, ki se jih bolj izplača odvreči in kupiti nove.

Morda je vendarle čas za odslovitev »korporativnega kapitalizma« in vrnitev lokalne proizvodnje, ki ljudem omogoča delo v dostojnih razmerah za dostojno plačo. Vrnitev lokalne proizvodnje seveda ni mišljena kot vrnitev v čase, ko je bilo treba po hlačne nogavice, kavbojke, čokolado in drugo blago čez mejo. Pri čemer bi imeli delavke v Bangladešu in drugih državah s poceni delovno silo bi še vedno imele dovolj dela, saj bi lahko šivale za svoje ljudi, ki so prav tako potrošniki.

Vir:Mladina
Avtor: Darja Kocbek
Povzetek: društvo Humanitas 

Kaj lahko narediš ti?

Veseli bomo, če se nam boste pridružili ali kako drugače podprli naše delo.0,5 % dohodnine Finančna in materialna pomoč Članstvo v društvu

Humanitas aktualno

Preberi vse novice

Kontakt

Zemljemerska ul. 12
SI-1000 Ljubljana
+386 (0)1 430 03 43
www.humanitas.si

Splošne informacije: info@humanitas.si
Informacije o programu podpore otrokom in lokalnim skupnostim:
Barbara Vodopivec: barbara@humanitas.si
Odnosi z javnostmi:
Manca Šetinc Vernik: manca@humanitas.si