Refugees Welcome
1
Izdelki

O društvu

Denar, ki ne bo sveta grobar

“Zanimivo, da ljudje ne razmišljajo kaj dosti o tem, kako deluje denarni sistem,” razlaga ekonomistka Marjana Kos, ki pred odhodom v Veliko Britanijo, kjer je sodelovala pri vzpostavitvi prvega sistema lokalne valute v mestu Totnes, tudi sama ni razmišljala o tem.



Denar ni vezan na realnost

Denar že dolgo nima več neposredne povezave s fizično stvarnostjo. Le številke potujejo po virtualnem prostoru. “Ko položimo denar na račun, je banka dolžna obdržati le določen del tega kritja, po navadi manj kot deset odstotkov. Ves ostali denar pa posodi naprej. Na ta način ustvari nov denar,” pojasnjuje Kosova. V fizični obliki, kovancih in bankovcih, je le tri odstotke denarja. Večino denarja ustvarijo torej komercialne banke z odobravanjem posojil, za katera je potrebno plačati obresti. Plačevanje obresti povzroči, da se denar pretaka od tistih, ki ga imajo manj, kot ga potrebujejo, k tistim, ki ga imajo preveč. “Denarni sistem deluje kot sesalec, ki srka vire iz področij z manjšimi zaslužki in jih prerazporeja tja, kjer so zaslužki večji,” pojasnjuje Kosova.

Rešitev – lokalne valute?

Denarni sistem, kot ga poznamo danes, je zelo nestabilen. Zanj je značilno tudi, da v ugodnih razmerah deluje dobro, ko pa zaškriplje, gre hitro vse navzdol. “Morda je to znak, da moramo začeti razmišljati o drugačnem denarnem sistemu,” meni naša sogovornica.“Ena od tez je, da z denarjem, kot ga poznamo danes, skupnost sploh ne more biti samostojna. Recimo, da bi želeli biti država, mesto ali družina samostojni. Temu idealu se lahko približamo le z uporabo lokalnih valut.”



Kosova se je s skupino ekonomistov v Totnesu lotila uvedbe lokalnega denarja. Nekateri mu pravijo tudi zeleni denar. “Te alternativne sisteme bomo kmalu resnično potrebovali,”meni.  Nova valuta je oživila lokalne trgovinice, ki so bile na robu propada, povezala ljudi in jih osvestila o tem, kako deluje denarni sistem. “Nekateri so menili, da je to neumnost, drugi so bili takoj pripravljeni podpreti lokalno valuto. Razumeli so, zakaj to delamo,” se spominja Kosova.

V Sloveniji imamo "dar"

Kosova je po vrnitvi v Slovenijo z dvema prijateljema uvedla lokalno valuto “dar”, ki jo uporabljajo na permakulturnih delavnicah. “Doma imam banko, čisto navadno škatlo, v kateri imam dare in evre, ki služijo kot kritje. Za 10 evrov dobite 30 darov,” pripoveduje. “Menjava bi lahko potekala tudi brez denarja, ampak z bankovci je precej bolj zabavno,” se smeji Kosova. “Veliko kreativnosti se sprosti. Ljudje razmišljajo, kaj vse bi lahko zamenjali.”



Zeleni denar torej spodbuja sodelovanje in povezuje ljudi. Gre za resnično in ne špekulativno menjavo blaga in storitev, kakršne je v klasičnem denarnem sistemu kar 97 odstotkov.

Celoten članek dostopen na: Primorske novice
Avtorica članka: Alja Tasi
Povzetek: društvo Humanitas

Kaj lahko narediš ti?

Veseli bomo, če se nam boste pridružili ali kako drugače podprli naše delo.0,5 % dohodnine Finančna in materialna pomoč Članstvo v društvu

Humanitas aktualno

Preberi vse novice

Kontakt

Zemljemerska ul. 12
SI-1000 Ljubljana
+386 (0)1 430 03 43
www.humanitas.si

Splošne informacije: info@humanitas.si
Informacije o programu podpore otrokom in lokalnim skupnostim:
Barbara Vodopivec: barbara@humanitas.si
Odnosi z javnostmi:
Manca Šetinc Vernik: manca@humanitas.si