Refugees Welcome
123456
En svet

Globalno učenje in Hiša svetov

"Razmišljujoče in odgovorne posameznike lahko ustvari le družba, ki je temu naklonjena"

Na konferenci Evropsko leto za razvoj 2015: globalno učenje in pomembnost vključitve globalnih perspektiv v šolski sistem, ki se je odvijala 8.10.2015 v Mestnem muzeju Ljubljana, je imela uvodni nagovor Eva Marn, ena od ustanoviteljic društva Humanitas. Spregovorila je o začetkih društva in o tem, zakaj so teme, s katerimi smo se začeli ukvarjati že pred 15. leti, še vedno aktualne. Njen nagovor si lahko preberete v celoti:

Spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovani udeleženci današnjega dogodka,
v čast mi je, da vas lahko pozdravim, se vam vsem zahvalim za udeležbo in vam zaželim uspešno delo na današnji konferenci. Nekdanji kolegi so me poprosili, naj povem nekaj o začetkih društva Humanitas in naredim kratek uvod v današnjo razpravo.



Na vabilu sem navedena kot ustanoviteljica društva. V resnici nas je bilo šest. Nekega sončnega dne v marcu 2000, na travi v Tivoliju, smo Mirjana Želježič, Ema Verbnik, Urša Marn, Nataša Hrastnik, Andrej Blatnik in jaz zasnovali Humanitas. Nekateri od naštetih so še vedno aktivni v društvu, drugi so aktivni drugje in ga spremljajo bolj od daleč. Takrat nismo prav dosti vedeli, kako želimo delati, vedeli smo le, kaj želimo – govoriti o svetu in ga približati Sloveniji in njenim prebivalcem, govoriti o enakopravnosti in jo tudi živeti. Lahko bi vam pripovedovala anekdote o tem, kje vse smo bivali, kako požrtvovalni so bili vsi vpleteni, kdo vse so bili pionirji društva v prvih letih, tudi o podpori naših družin, pa bi bilo to v resnici preveč za ta trenutek. Naj le povem, da se počutim posebej privilegirano, ker mi je bilo dano v življenju spoznati čudovite kolege in prijatelje, s katerimi smo začenjali in vodili številne projekte, ki so imeli pravzaprav vsi skupni imenovalec – globalno učenje. Od botrstva, pri katerem gre za podporo pri izobraževanju otrok in njihovih skupnosti, pravične trgovine, ki obenem ekonomsko opolnomoči proizvajalce, do odgovornega turizma, kampanj za vodo, naslavljanja življenjskega sloga, Hiše svetov, gledališča in lutk ter izobraževanja učiteljev in mentorjev – vse aktivnosti društva so odpirale okna v svet in ga obenem problematizirale. Seveda pri tem nismo bili vedno samo odlični, mnogo pristopov smo prilagajali in popravljali, saj tudi sami ves čas kritično razmišljamo o lastnem delu. Vsekakor smo v Slovenijo prinesli nekaj novega in nekaj dobrega, zato ima društvo Humanitas vse razloge, da je ob 15. rojstnem dnevu lahko ponosno. 



Ali imamo razlog za praznovanje, pa je najbrž drugo vprašanje. Danes bomo govorili o globalnem učenju v šolah. Če vemo, da globalno učenje govori o globalnih skrbeh, o razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na revščino, družbeno nepravičnost, nastajanje konfliktov in vojn ali izkoriščanje okolja, če naj bo naše globalno razmišljanje kritično ob iskanju drugačnih alternativ in izkušenj in če naj hkrati priznava različnost ob izhodišču enakopravnosti, nam že bežen pogled na vsakdanjo stvarnost pove, da je pot še zelo dolga. Dokler si en sam otrok dovoli biti nasilen do svojega socialno šibkejšega sošolca, dokler se v Vatikanu samo moški pogovarjajo o vprašanjih, ki se tičejo tudi žensk, dokler tudi v svoje avtomobile točimo gorivo, ki ga Islamska država vozi iz severnega Iraka v Turčijo in nemoteno prodaja na svetovnem trgu nafte, dokler privatizirani mediji kažejo le črno-bele in stereotipne podobe sveta in dokler mi policist na meji ob prihodu beguncev reče, da bom že videla potem, ko me bodo ti posiljevali, tako dolgo, menim, da ni nikakršnega razloga za praznovanje.

Po definiciji delovne skupine za globalno učenje pri Slogi je globalno učenje vseživljenjski proces učenja in delovanja, ki poudarja soodvisnost in posameznikovo vpetost v globalno dogajanje. Cilj tovrstnega učenja so globalno odgovorni in aktivni posamezniki in skupnosti.  



Jasno je, da takšne razmišljujoče in odgovorne posameznike lahko ustvari le družba, ki je temu naklonjena. Jasno je tudi, da država sama po sebi nima tega interesa, saj bi s tem podpirala kritiko, katere se praviloma pravzaprav boji. Seveda država ni samo državni aparat in politika, ki želi ostati na oblasti, to smo tudi ljudje, ki preko neformalnih in formalnih mehanizmov učenja ustvarjamo kritične posameznike in skupnosti. O tem, koliko naša država podpira prizadevanja šol in izobraževalnih institucij ali pa nevladnih organizacij pri uvajanju globalnega učenja, bi najbrž lahko veliko govorili in boste govorili tudi danes. Značilno je že to, da iniciative in finančna sredstva za globalno učenje pogosto prihajajo od zunaj, običajno iz institucij, kot je npr. Center Sever-Jug Sveta Evrope, ali pa predvsem iz nevladnega sektorja. Država v smislu državnih institucij, razen deklarativne podpore v smislu učenja o človekovih pravicah in odgovornem državljanstvu, s temo dejansko ravna mačehovsko. Nevladne organizacije komajda dobijo kaj sredstev za podporo projektov globalnega učenja, aktivnosti v šolah pa temeljijo pretežno na predanosti posameznih učiteljev in šol. 



Danes boste govorili o pomenu globalnega učenja v šolah. Globalno učenje pa ne temelji le na učiteljih, ki običajno že poznajo njegov pomen, pač pa na politikah in sistemu, ki bo to podpiral in učitelje ustrezno izobraževal. Za preskok od načelne do dejanske podpore pa je potrebna prava in iskrena volja države. Kadar je ta nima, jo moramo od nje zahtevati, vsaj to je naša današnja domača naloga. Pri tem želim vsem nam ter predvsem šolam in učiteljem veliko sreče. Posebej se želim zahvaliti tudi Humanitasovim dekletom in fantom, ki so pripravili današnji dogodek in se za priznanje pomena globalnega učenja ves čas trudijo.


Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina aktivnosti je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. 

Humanitas aktualno

Preberi vse novice

Globalno aktualno

Preberi vse novice

Kaj lahko narediš ti?

Veseli bomo, če se nam boste pridružili ali kako drugače podprli naše delo.0,5 % dohodnine Finančna in materialna pomoč Članstvo v društvu